ZOPS na obisku v Murski Soboti
Hotel Zvezda, 28. februar 2024
V uvodu nas je pozdravil gostitelj srečanja Milan Osterc iz Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije, tudi soustanovitelj ZOPS, član UO ZOPS. Med drugim je povedal, da zelo aktivno sodelujejo v ZOPS. Tudi lani so preko ZOPS sodelovali na Svetovnem dnevu varnosti pacientov. Opisal je, da ZOPS vsakih 14 dni obišče posamezne regije. Izrazil je zadovoljstvo, da se je ZOPS na svojem tretjem obisku oglasil v Prekmurju.
V nadaljevanju so se predstavili vsi sodelujoči.
Gregor Cuzak, Zveza organizacij pacientov Slovenije, je na kratko predstavil delovanje zveze in razloge za projekt ZOPS na obisku. Osnovni motiv je prehod iz papirja v akcijo, ter iz pisarne na teren. Zveza pacientov ima zahtevnejše delo pri organizaciji mreže, kot pri centralnih nalogah v prestolnici, zato je reden stik s pacienti, društvi bolnikov, zdravstvenimi ustanovami in lokalno skupnostjo neizogiben.
Irena Nerat, klub Štrk po možganski kapi, Črenšovci, krovna organizacija je CVB, imajo redna mesečna srečanja.
Katarina Bojnec, Lendava, možganska kap, cca 20 aktivnih članov, dobijo se 1x mesečno, na voljo imajo prostor od občine Lendava. Imajo predavanja. Hodijo na izlete, udeležujejo se iger.
Renata Gorjan, ZD MS, pomočnica direktorice, za področje nege. Pozdravlja delo ZOPS. ZD MS spada med večje zdravstvene domove v Sloveniji, in je največji ZD v pomurski regiji. Imajo cca 400 zaposlenih. Imajo 12 občin ustanoviteljic. Veliko se povezujejo z društvi, predvsem preko centrov za krepitev zdravja in ostalih enot kot so centri za duševno zdravje odraslih, centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov, patronažno službo in ostalimi. Želijo biti dostopni pacientom, trenutno je ZD v fazi gradnje in prenove. Tega so veseli. Že vrsto let imajo vpeljan sistem vodenja kakovosti.
Zdenko Rajnar, društvo GROM, član UO Združenja CVB, redna mesečna srečanja, 94 članov. Zahvaljuje se SB in ZD za dobro sodelovanje.
Darko Horvat, SB MS, pomočnik direktorja za področje zdravstvene nege. So glavni izvajalec zdravstvene dejavnosti na sekundarnem nivoju. Želijo imeti dovolj velik poudarek na kakovosti. Razvijajo nove programe. Imajo izzive na področju kadrov, zlasti so izjemno velike obremenitve urgentnega centra. V sodelovanju z društvi si želijo urgentni center razbremeniti.
Milan Osterc, predsednik Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije, hkrati predsednik pomurske sekcije ZDUS. Trdi, da se starejši ljudje ne počutijo varni v zdravstvenem sistemu. Ne očita delu bolnišnice ali zdravstvenega doma, ampak na delovanje sistema kot celote. Opiše primer, ko pacienti obupajo, ker nimajo občutka, da jim zdravstvo prisluhne ali poskuša rešiti njihovo težavo, na primer bolečinska stanja. Ocenjuje, da je to nekoč bilo.
Anton Stropnik, predsednik Društva koronarnih bolnikov Prekmurja, mlado društvo od lani. Že imajo vadbe za koronarne bolnike, v dveh skupina, ena enkrat, druga dvakrat na teden. Sodelujejo z dr. Lainščakom. Delajo po nasvetih strokovnega sveta. So 18. društvo v Sloveniji na svojem področju. Vidi, da imajo društva podobne izzive in dejavnosti. Imajo 83 članov.
Ksenija Vogrin, Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi, članica Izvršnega odbora, društevo je od leta 1995. Najbolj se je obnesel program bolnik bolniku, to je laična pomoč. Hodijo po celi Sloveniji. Imajo tudi program zdraviliškega zdravljenja, vključeni so v dan redkih bolezni, septembra ob dnevu krvnih bolezni osvetlijo različne objekte v rdeče. Imajo fotonatečaj. Telovadbo po zoomu. Strokovna predavanja. Izlete, druženja. Imajo okoli 400 članov.
Mija Roudi, Društvo bolnikov s kronično bolečino Murska Sobota, ustanovili so gap red 20 leti pod vodstvom ambulante za zdravljenje bolečine, v sodelovanju z dr. Salihovič in dr. Szepessy. Začeli so z druženjem in strokovnimi izobraževanji. Pomagajo pacientom pri organizaciji zdravljenj, pomagajo pri digitalizaciji. Ljudem pomagajo v razumevanju, kako naj se odločajo pri svojih boleznih. Podajajo predloge odločevalcem. Ko pacient pride do zdravnika, pacienta najbolj zanima, kakšen je pristop zdravnika, ne pa njegov naziv. Ugotavljajo, da sta največja moteča faktorja komunikacija in organizacija, ne pa denar ali drugi viri. Želijo ponovno delovanje ambulante za zdravljenje bolečine v bolnišnici MS. Opozorila je na umaknjenost Prekmurja od odločanja in virov sredstev. Ko človek postane bolan, postane tudi “egoist”, ker želi in potrebuje čim prejšnjo pomoč in obravnavo. Razni tim. Sodobni načini naročanj odrivajo paciente vse dalje od hitrega dostopa do zdravnika, ( ne samo na sekundarni, tudi na primarni ravni), ker večina starejših ljudi ne obvlada sodobne tehnike (aplikacije, pametni tel., računalniki).
Nada Bernat, tudi Društvo bolnikov s kronično bolečino , celo kariero je delala v lekarni v SB MS, ki jo je vodila. Društvo sodi k anesteziologom. Želijo si ponovno vzpostavitev ambulante za zdravljenje kronične bolečine. Starost članov je 75 do 80 let, najstarejša je stara 93 let. Ljudje se ne spoznajo na računalnike. V tem sistemu so pacienti izgubljeni. Za obnovo recepta in naročanje rabijo pacienti preprostejše načine vstopa v sistem.
Ugotovitve
Društva predlagajo:
razširitev informacije, da je razumni rok za odpoved 7 dni
ponovna vzpostavitev ambulante za zdravljenje bolečine in nova vzpostavitev nevrološkega oddelka zaradi velikega bremena možganske kapi
vzgoja pacientov – učiti, kaj je urgenca, kaj je dežurna obravnava, kako naj pacient komunicira z zdravnikom ali sestro, vpliv na življenjski slog
izobraževanje Tutotji za zVem, širitev programa v letu 2024
vloga medijev, da bodo vzpodbudili spremembe na bolje
večji poudarek dobri komunikaciji zdravnik - pacient
Predstavnika Splošne bolnišnice in Zdravstvenega doma poudarjata:·
regija ima najkrajšo življenjsko dobo, socialno so najbolj občutljivi
potrebujejo več preventive, vzpodbujanje zdravega življenjskega sloga, manj maščob
željo po partnerskem odnosu z društvi in komunikaciji
Predstavnik ZOPS je podal:
predlog za ponovno sodelovanje pri Dnevu odprtih vrat ob Svetovnem dnevu varnosti pacientov, 17. septembra
predlog za ustanovitev sosveta uporabnikov pri upravi SB in ZD, kot posvetovalnega organa 2 ali 3 krat letno, z udeležbo pacientov, upokojencev in invalidov