ZOPS na obisku na Koroškem

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, 13. marec 2024

Gregor Cuzak, generalni sekretar Zveze organizacija pacientov Slovenije (ZOPS) je na kratko predstavil delovanje Zveze.

Peter Kordež, podpredsednik društva koronarnih bolnikov Mežiške doline. V svoji zvezi delajo na podobnih področjih kot ZOPS. Imajo svojega Tutorja iz programa Tutorji za zVem. Vedo, da morajo poskrbeti tudi zase. Opažajo, da se je družba zelo spremenila. Težave so druge. So največje društvo v ZKDKS. Prerasli so iz mežiške doline tudi v Dravograd.

Alojz Ovnič, predsednik Društva koronarnih bolnikov Mežiške doline. Njihove glavne naloge so opolnomočenje in rehabilitacija. Opravka imajo zlasti z bolniki, ki so imeli epizodo določene srčne bolezni. Paciente usposobijo psihično in fizično. Vsega ne more narediti zdravstveni sistem. Če se pacient ne rehabilitira in ne vadi, je slabši in dražji pacient.

Matjaž Gruber, predsednik koroške podružnice Slovenskega društva za celiakijo. Gre za bolezen, ki jo je mogoče zdraviti zgolj s prehrano. Organizirajo tečaje kuhanja, druženja, izobraževanja. Zimsko športni dan na Pohorju obišče do 400 udeležencev. Društvo je na vlado dalo pobudo za pomoč odraslim bolnikom. Njihova prehrana je do 5x dražja od običajne. Kilogram moke brez glutena stane 5,50€.

Angela Kranjc, Šola zdravja Velenje. V Sloveniji imajo 5.500 članov. 5 dni v tednu telovadijo zunaj, od 7:30 do 8:15. Naredijo 1000 gibov po metodi Grišina, od glave do pete. Če to počneš redno, je to dovolj za opazno spremembo v zdravju. Poleg telovadbe je pomembno tudi druženje. Učijo se tudi računalništva, uporabe telefona. Večinoma gre za starejše. Enkrat tedensko gredo na pohod. Učijo se tudi čuječnosti.

Jožica Hercog je tudi iz Šole zdravja. Omenila pa je tudi Društvo za boj proti raku Velenje. Deluje preventivno, osveščevalno, izobraževalno. V Društvu za boj proti raku

Dušanka Kotnik, pooblaščenka koronarnega kluba Mislinjske doline. Imajo 170 članov. Čez 70% jih aktivno sodeluje pri  telovadbi na 6 lokacijah in pohodih. Skrbijo za zdravstveno vzgojo, izobraževanje in ozaveščanje javnosti. Njihova strokovna mentorica jim vedno prostovoljno priskoči na pomoč. Zelo dobro je sodelovanje s Centrom za krepitev zdravja ZD Slovenj Gradec. Pri izobraževanju in ozaveščanju javnosti se povezujejo z drugimi društvi. 

Nekaj članov se vključuje tudi v vadbo 1000gibov, Šola zdravja.

Drago Rudel, že 47 let dela za bolnike, najprej na Soči, kasneje je uvajal rdeči gumb za oskrbo na domu. Zadnjih 12 let dela na področju telemedicinske podpore pacientom. Uvajanje novih storitev je izjemno težko. Zamenjal je 22 ministrov za zdravje. Verjame, da je prav sodelovanje z društvi lahko ključno, da se uvedejo moderne telemedicinske storitve.

Andreja Rezar, iz ZD Ravne na Koroškem, je glavna medicinska sestra. Delajo na območju 4 občin v Mežiši dolini. Meni, da dobro sodelujejo z različnimi društvi, tako s pogovorom in tudi z vadbo.

Vera Merc, Društvo ledvičnih bolnikov Slovenj Gradec, delujejo 45 let.  Imajo 130 članov. Ledvična bolezen za seboj potegne celotno družino. Veliko se družijo, izvajajo zdravstvene programe. Omogočajo dializo in zdraviliško zdravljenje. Pomen druženja spet raste. Veliko je duševnih in socialnih stisk. Članom pomagajo pri prehranskih dodatkih, izobraževanjih. Imajo velik problem za dializne bolnike, ki se morajo voziti, imajo velike težave s prevozi. Jutri, 14.3. je svetovni dan ledvic, s sloganom "stara navada je železna srajca", kjer bodo udeležence vzpodbujali k boljšemu življenjskemu slogu.

Igor Vušnik, prisoten na vabilo Petra Hartmana. Ima raka, celiakijo, epilepsijo. Veliko ima izkušenj z zdravljenjem iz tujine in Slovenije. Pozna tudi prevoze dializnih bolnikov.

Peter Hartman, prostovoljec ZOPS. Vidi priložnost v povezovanju. Prepričan je, da je sodelovanje prav pot. Trdi, da je ključna preventiva. Saj je treba za zdravje skrbeti skozi celo življenje, vključiti je potrebno mlade, aktivno zaposlene. Za čim manj stresa. Krepiti je treba imunski sistem. Pacienti smo hkrati lahko problem, a tudi rešitev. Za zdravje je treba skrbeti predvsem izven bolnišnice, ne šele ko zbolimo. Opozoril je na pomen zdrave prehrane. Ter tudi zdravega življenjskega sloga.

Albina Lečnik, predsednica društva bolnikov s kronično bolečino Koroška, nastali so na pobudo protibolečinske ambulante. Ideja je, da vzpodbujajo samopomoč pacientov. Imajo delavnice. Prepoznavajo, na kakšen način lahko zmanjšajo bolečino brez analgetikov ali antidepresivov. Slednji sicer pomagajo, a škodijo. Združujejo vse bolnike, ne glede na diagnozo. Veliko je sindroma kronične utrujenosti, izgorelosti, fibriomialgije. Tudi pri mladih. Te ljudi je strah. Ta vodi paciente. Največ lahko sam zase naredi vsak sam. Imajo 60 članov. V splošno bolnišnico želijo pripeljati tim, ki bi to problematiko obravnaval celostno.

Marjana Cigala, ZD Dravograd, z društvi je že sodelovala, zelo pozdravlja tovrstno sodelovanje. Koronarni klub jim je pomagal pridobiti prvi defibrilator. Društva so most med zdravstvenim sistemom in pacienti. V ZD Dravograd imajo poudarek na preventivi, na centru za krepitev zdravja. Veliko je truda in inovativnosti. Vidi, da ljudje radi prihajajo. V centru so imeli dosedaj psihologinjo občasno. Pacienti so povedali, da komaj čakajo, da pridejo na pogovorne urice s psihologinjo. Tudi fizioterapevtka je zelo iskana, enako dietetičarka. Veseli so vsake pobude.

Helena Slemenik, služba za odnose z javnostmi v SB SG. V bolnišnici so društvom na razpolago. Poskušali bodo pomagati. Pravi, da je pretresena, tako zaradi izkušenj in tudi prizadevanj. Društva imajo empatijo. Sodelovanja si želijo.

Jožef Trunk, 7 let in pol nazaj je imel srčni zastoj. Srečo je imel, da je preživel, ima podkožni defibrilator. 2x na leto hodi na kontrolo na polikliniko. Kar se tiče preventive, je povedal, da je imel zelo urejeno življenje, pa se mu je vseeno zgodil zastoj.

Predstavitvam je sledil pogovor.

 

Ugotovitve

 Društva:

  • največ lahko naredimo sami

  • mreženje in sodelovanje je pomembno

  • preventiva in aktivnost

  • vzgoja in izobraževanje tudi zdravih in mladih

  • bodimo voditelji brez naziva

  • pacienti naj čim več sprašujejo

  • prostovoljstvo je ključno

Zveza:

  • zdravstvenim zavodomm predlagamo, da oblikujejo Sosvete uporabnikov (pacientov, upokojencev in invalidov) kot posvetovalne organe direktorjev zavodov. ZOPS lahko ponudi zglede dobrih praks iz Slovenije

  • ZOPS 17. septembra ZOPS soorganizira Dan odprtih vrat ob Svetovnem dnevu varnosti pacientov in prosi za možnost, da to naredi skupaj z zdravstvenimi ustanovami in društvi tudi na Koroškem

Zdravstveni zavodi:

  • zelo pomembno je sodelovanje med društvi in ustanovo

  • pomembna je krepitev zaupanja

  • stres moramo znati umiriti

Previous
Previous

Kreativna vloga ZOPS pri izhodiščih obravnave družboslovnih vidikov zdravstvene reforme

Next
Next

Srečanje partnerjev in podelitev priznanj za 2023