Posvet o rabi in doprinosu zdravstvenih podatkov pacientov v medicini, zdravstvu in farmaciji, 23. marec ob 11h

Posvet bo potekal v četrtek, 23. marca 2023, v prostorih ZOPS na Trubarjevi 65 v Ljubljani, med 11. in 14. uro, sledilo bo druženje. Prijavite se na https://forms.gle/L722irRj8gLgX9xh9. V kolikor se posveta ne boste mogli udeležiti, nam prosimo sporočite vašo odjavo vsaj 24 ur pred dogodkom. Za več informacij smo vam na voljo na telefonski številki: 030/646-099, Maja Košir.

PROGRAM

11.00 – 11.30: Uvod v posvet

11.30 – 11.45: Sašo Rebolj, dr. med., spec. druž. med., direktor, ZD Kamnik

11.45 – 12.00: dr. Alenka Kolar, CIO, Onkološki inštitut, v.d. Direktorica direktorata za digitalizacijo zdravstva

12.00 – 12.15: Simon Rekanovič, dr. med., specializant radiologije, ustanovitelj, Viverius – Inštitut za razvoj digitalnega zdravja

12.15 – 12.45: Diskusija

12.45 – 14.00: Druženje

Dogodek bo vodila Tjaša Zajc, mednarodna strokovnjakinja s področja digitalnega zdravja, ustanoviteljica podkasta Faces of Digital Health.

Organizator: Zveza organizacij pacientov Slovenije

Pokrovitelj: Mednarodni forum znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ

Prijava: https://forms.gle/L722irRj8gLgX9xh9

Podrobneje o predavanjih:

Sašo Rebolj

Digitalizacija primarnega zdravstva: kje smo sedaj in kaj si želimo biti v prihodnje, Sašo Rebolj, dr. med., spec. druž. med., direktor, ZD Kamnik. Dolgoletni pro bono svetovalec portala med.over.net in moderator foruma urgenca, ki je odgovoril skoraj na 20.000 vprašanj zaskrbljenih bolnikov. Več kot 23. let deluje na področju nujne medicinske pomoči, kjer, poleg ambulante družinske medicine, tudi redno dela. Preden je postal direktor ZD Kamnik, ki ga vodi že 13. leto, pa je bil vodja nujne medicinske pomoči v Kamniku.

Digitalizacija osnovnega zdravstva je še vedno precej v povojih in v marsičem odvisna od samega zdravstvenega zavoda. Na pol poti smo že leta obtičali pri elektronskih obrazcih, kjer jih je polovica v elektronski obliki, polovica pa še vedno v papirnati. Pisanje s kemičnim svinčnikom v papirnate kartoteke je še vedno najbolj razširjen način dela v ambulantah, iskanje izvidov po centralnem registru podatkov o pacientu (CRPP) pa izrazito nepregledno z nestrukturiranimi podatki v izvidih v .pdf obliki.

Govorili bomo o:

• prednostih digitalnih kartotek v primerjavi s papirnimi kartotekami pri varnosti podatkov,

• skrbi glede podatkov, ki jih imajo pacienti, kdaj so in kdaj niso zares upravičene,

• določene manj ugodne spremembe, ki jih prinese digitalizacija - lahkost e-dostopa do storitev generira večje število obravnav

Alenka Kolar

Skrivnosti podatkov in posledice neznanja, dr. Alenka Kolar, CIO, Onkološki inštitut, v.d. Direktorica direktorata za digitalizacijo zdravstva. Strojnik, ki ga je življenje seznanilo s kakovostjo, merjenjem in sledljivostjo. Ljubiteljica vzorcev nad podatki in učenka, ki jo vedno znova presenetijo viri podatkov, ki so že na razpolago in ki prevečkrat ostanejo neizkoriščeni.

Podatki o nas nastajajo od rojstva dalje. Vsak dogodek v zdravstvu pusti podatkovno sled, nekoga, ki ga je vnesel (ali ga je zapisala naprav), nekoga, ki ga razume in nekoga, ki mu podatek nekaj pomeni. Zakaj želimo, da nas zdravnik obravnava celostno, skrivali pa bi podatke, ki so pomoč pri obravnavi. Vsak od nas je (lahko) pacient in prav je da vemo kdo je lastnik podatka in kdo ga uporablja ter zakaj.

Simon Rekanovič

Prihodnost oskrbe je že tukaj, Simon Rekanovič, dr. med., specializant radiologije, ustanovitelj, Viverius – Inštitut za razvoj digitalnega zdravja. Zdravnik specializant radiologije, z letom 2015 pa tudi podjetnik ter inovator na področju tehnoloških rešitev v zdravstvu, kjer njegov delo predstavljajo medicinski podatki, njihova organizacija in analize. Direktor Inštituta Viverius, ki se ukvarja z razvojem na področju digitalizacije v zdravstvu in je vključen v številne slovenske in mednarodne projekte transformacije zdravstva in vodenja zdravstvenih organizacij.

V sklopu splošnega nezadovoljstva s slovenskim zdravstvom prehitro spregledamo, kaj vse nam je že na voljo in brez česa si zdravstva več ne predstavljamo. Velik del boljše oskrbe in predvsem, v bodoče, boljših obravnav pacientov pa je ravno tehnologija in različne napredne rešitve, ki so že del vsakdana. V prihodnosti pa nam bodo pomagale ostati človek človeku, saj bomo velik del administrativnega dela lahko predali napravam.